O Fuldi

Zasluge za slike/avtorske pravice: "(c) City of Fulda/Christian Tech" in za glasbeno poletje Fulda slike "© spotlight musicals" www.tourismus-fulda.de

O Fuldi

Zgodovina in zgodovina - okoli Fulde

12. marca 12. marca je menih Sturmius v imenu Bonifacija ustanovil benediktinski samostan v Fuldi.

754

Po mučeništvu v Friziji je Bonifacij pokopan v cerkvi svojega najljubšega samostana Fulda.

Že od začetka so ga častili kot svetnika. Mnogi romarji pridejo k njegovemu grobu molit.

765

Kralj Pipin da samostan pod svoje varstvo. To pomeni, da samostan Fulda postane cesarski samostan, ki mora podpirati kralja pri vojaški varnosti in misijonarskem delu za Sase.

774

Cesar Karel Veliki prvič pride v Fuldo. Samostan vrne izven dosega cesarske uprave. Tudi menihi si svobodno izbirajo opata.

782

Cesar Karel Veliki priredi sodni dan v samostanu Fulda za vse kneze cesarstva. Samostan skrbi za hrano in prenočišče več sto ljudi.

791

Opat Baugulf in njegov arhitekt Ratger začneta obsežno novo gradnjo 2. samostanske cerkve. Cerkev je načrtovana po vzoru sv. Petra v Rimu. V samostan prihaja vedno več menihov.

819

1. novembra je novo samostansko cerkev, tako imenovano Ratgerjevo baziliko, posvetil nadškof Haistulf iz Mainza. Z več kot 100 m dolžine je ena največjih cerkva severno od Alp.

822

Okrogla cerkev sv. Mihaela na menihskem pokopališču je replika cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Kot samostanska pogrebna kapela je posvečena nadangelu Mihaelu.

822 -842

Samostan s skoraj 600 menihi ter svojo slikarsko in pisno šolo se je pod opatom Rabanom Mavrom razvil v pomembno izobraževalno središče.

912

Kralj Conrad I obišče samostan Fulda z grobom sv. Bonifacija. Samostanu je podaril številna zemljišča. V zameno ga menihi vključujejo v svoje molitve.

919

Januarja bo kralj Konrad I. na svojo željo v samostanski cerkvi pri sv. Bonifacij pokopan. Ni natančno znano, kje se nahaja kraljeva grobnica.

1019

Cesar Heinrich II daje opatu Richardu tržne, kovanske in carinske pravice za Fuldo. Zdaj se blago lahko prodaja na tržnici pred cerkvijo sredi mesta.

1020

Papež Benedikt VIII pride v Fuldo skupaj s cesarjem Henrikom II. To je prav poseben dogodek. Trajalo bo 960 let, dokler v Fuldo ne pride naslednji papež (Janez Pavel II.).

1114

Kovanec z latinskim napisom "civitas fuldensis" "razkriva", da je Fulda zdaj "mesto". Doslej ni nastal noben dokument o podelitvi mestnih pravic.

Okoli leta 1160

Opat Marquard je dal gospodarsko cvetoče mesto zavarovati z obzidjem, okrepljenim z jarki, vrati in stolpi. Fulda postane pomembna trgovska lokacija.

1220

Cesar Friderik II povzdigne opate Fulde v kneže opate. Od tedaj naprej niso samo samostanski predstojniki, ampak tudi mestni gospodje in vladarji.

1294

Princ opat Henrik V. Weilnauski začne graditi nov opatijski grad zunaj samostanskega posestva. Ta grad se nahaja na mestu današnje mestne palače.

1300

V samostanu Fulda živi le okoli 50 menihov. V mestu Fulda so se čevljarji, peki, krojači, mesarji, kovači, tkalci platna in volne ter usnjarji organizirali v cehe.

1331

Obstajajo upori proti pobiranju davkov mestnega vladarja. Meščani uničijo dele njegovega gradu. Upori so zatrti in meščani morajo obnoviti grad.

1348

Največja epidemija kuge v srednjem veku je dosegla tudi Fuldo. Črna kuga pride dvakrat zaporedoma in terja veliko življenj v mestu in okolici.

1398

Samostanska cerkev (Ratgerjeva bazilika) je delno uničena zaradi udara strele. Trajalo bo več kot 30 let, da bo popolnoma obnovljena.

1438

Začne se gradnja »nove cerkve« sv. Marije. Leta 1451 je postala cehovska cerkev bogatih tkalcev volne. Danes se imenuje Severikirche.

1451

Na mestu stare trške cerkve se začne gradnja nove gotske cerkve. 19 let bo trajalo, da bo cerkev dokončana. Kasneje postane mestna župnijska cerkev.

1523

Adam Krafft napoveduje nove reformacijske nauke Martina Luthra na območju Fulde.

1525

Med kmečkim uporom so bili uničeni samostani Michaelsberg, Frauenberg, Neuenberg in Petersberg. S pomočjo deželnega grofa Filipa Hessenskega je upor zatrt.

1600

Fulda ima 5000 prebivalcev. Okrog 3800 jih živi znotraj mestnega obzidja.

1603 -1606

Balthasar Nuß, glavni grob princa opata Balthasarja von Dernbacha, izvaja številne čarovniške procese. Približno 250 ljudi – žensk, pa tudi moških – je mučenih in usmrčenih.

1618

Začne se tridesetletna vojna in pusti uničujoče sledi na ozemlju Fulde: čete vojakov se nenehno premikajo skozi. Prebivalstvo strada, celotna država pa obuboža.

1632

Mesto Fulda zasedejo švedske čete in ga predajo hessenskemu deželnemu grofu Wilhelmu V. kot plen. Deželni grof prinese knjige iz samostanske knjižnice v Kassel.

1704

Fulda počasi dobiva nov obraz: princ opat Adalbert von Schleifras in njegov mojster Johann Dientzenhofer začneta staro samostansko cerkev spreminjati v baročno katedralo.

1706

Tudi knez opat Schleifras je dal graditi in razširiti svojo rezidenčno palačo vzporedno s katedralo.

1712

Končana je prenova baročne katedrale. 9 let kasneje tudi baročna rezidenčna palača zasije v novem sijaju.

1720

Italijan Andrea(s) Gallasini je bil imenovan za gradbenega inšpektorja in kasneje dvornega arhitekta. Gradil je cerkve, uradne zgradbe in hiše za sodne uradnike po vsej regiji Fulda.

1734

Princ opat Adolf von Dalberg je ustanovil državno univerzo. Z vsemi fakultetami je obstajala do leta 1805.

1752

Papež Benedikt XIV. povzdigne opatijo Fulda v knežjo škofijo. Amand von Buseck postane prvi knez-škof Fulde.

1834

Izdani so prvi občinski predpisi: Odslej smejo občine same vladati. Državljanski odbor postane parlament in vodja mesta je zdaj župan.

1863

Prve plinske svetilke osvetljujejo ulice Fulde.

1866

Fuldo zasede Prusija in skupaj z volilnim Hessenom postane del Kraljevine Prusije. Povezava z železniškim omrežjem ponuja nove razvojne možnosti mesta.

1900

Ustanovljeno je bilo podjetje Fulda Rubber Works, ki je kasneje dobilo ime po pnevmatikah Fulda – »črne, široke in močne«.

1972

24 vasi je vključenih kot rezultat regionalne reforme Hessana. To pomeni, da je mesto Fulda nenadoma postalo skoraj za polovico manjše. Število prebivalcev se s 45.000 poveča na 60.000.

1980

Papež Janez Pavel II obišče Fuldo.

1989

Po odprtju meje 9. novembra je Fulda zdaj spet sredi Nemčije.

2004

1250. obletnico Bonifacijeve smrti bodo počastili z veliko posebno razstavo. Muzikal Bonifacij ima svetovno premiero. To določa pot za nadaljnje uspešne glasbene produkcije v okviru »Glasbenega poletja Fulda«.

2005

Odpre se Esperantski kongresni center. To pomeni, da lahko v Fuldi potekajo dogodki z do 5000 ljudmi.

2019

Fulda praznuje 1275. obletnico mesta. Štirje mejniki iz zgodovine Fulde so razlog za praznovanje: ustanovitev samostana Fulda s strani Sturmiusa (1275 let), posvetitev Ratgerjeve bazilike (1200 let), pokop kralja Conrada I. v Fuldi (1100 let) in podelitev tržne, kovane in carinske pravice (1000 let).